Je ustanovitelj skavtov in velja za 13. najvplivnejšega človeka 20. stoletja.
Sir Robert Baden-Powell
Sir Robert Stephenson Smyth Baden - Powell, gilwellski baron in lord, po skavtsko »B. - P.« [bi-pi], general poročnik, plemič in pisatelj, konjeniški oficir in ustanovitelj skavtskega gibanja
Rodil 22. februarja 1857, Paddington, Anglija,
Umrl 8. januarja 1941, Njeri (Nyeri), Kenija.
Uvod
Robert Baden-Powell se je rodil v Londonu v zelo ugledni angleški družini. Že v mladosti so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev dobro šle od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja v kolonialni Indiji povzpel zelo visoko. Poseben pečat je dala poznejši skavtski organizaciji njegova izkušnja v burski vojni, kjer je organiziral tamkajšnje dečke v poseben mladinski odred, ki je opravljal razna kurirska in izvidniška dela. Sodelovanje s Setonom je dalo skavtstvu piko na i. Leta 1907 je organiziral svoj prvi poskusni tabor na otoku Brownsea, kjer je predvsem preizkusil svojo zamisel. Zbral je dečke različnih starosti in slojev ter jih učil taborniških veščin. Razdelil jih je v vode, pri čemer je bil najstarejši vodnik. Organizacijo je poimenoval Boy Scout Association, javnost pa z njo seznanil s knjigo Scouting for Boys, s katero je leta 1908 doživel velik in nepričakovan uspeh.
Leta 1910 je bila ustanovljena Girl Guides Association.
Potoval je tudi po svetu in pomagal skavtom pri ustanavljanju in organizaciji njihovih novo nastalih enot. Na teh potovanjih je spoznal tudi svojo bodočo ženo Olave Soames. Prvi inštruktorski tečaj je bil leta 1919 v Giwell Parku, kjer je šolal svoje vodje.
Korenine
Robert Stephenson Smyth Baden-Powell se je rodil kot sedmi sin od desetih otrok. Njegov oče pa je imel še štiri otroke iz prejšnjega zakona. Vzgajala ga je mati, saj mu je oče umrl, ko je bil star komaj tri leta. Njegovo ime je sestavljeno iz delov imen njegovih prastaršev - železničarja Roberta Stephensona in kapitana Johna Smytha, ki sta skupaj opravljala funkcije Elizabete I. Kasneje so ga klicali Bi-Pi, tudi BiPi (vzevek pri skavtih). Dvojno ime, s pripono Baden, je dobil na željo matere Henriette Grace, ki ni hotela »še enega Powella med tišoč drugimi«. Tako je izbrala zveneče ime njenega moža, ki je bilo izpuščeno v družini že dve generaciji poprej. Poleg tega je v času, ko nemške korenine in raznolikost zakonskih vezi kraljevih hiš še niso bile stvar, zaradi katere bi se sramovali. Zveneče ime je bilo zagotovo tudi družbena prednost. Henriette Grace je celo sklenila, da bo dovolila del grba Großherzogovih vdelati v grb družine Powell.
Otroštvo in mladost
Stari oče je v mladem dečku prebudil veselje do pustolovščin in ljubezen do narave. Pogosto sta skupaj obiskala Hyde Park, katerega karto je znal Robert narisati izjemno natančo. Ko je dedek umrl, je šel Baden-Powell na številne pohode skozi vojaške četrti v mestu in se seznanil z trpljenjem in bedo teh mož. Kmalu zatem je prišel do prepričanja, da mora tu nekaj spremeniti. Osemletni Baden-Powell je ugotovil, da bi se morali prebivalci vojaških četrti razlikovati predvsem po obleki. To je hotel spremeniti, kar je bil eden izmed pomembnejših dejavnikov za odločitev, da bo vpeljal skavtsko uniformo. V času šolanja je Robert izkoristil vsako prosto minuto za iskanje živalskih sledi in spoznavanje gozda. Med počitnicami je šel pogosto s prijatelji kampirat. Počitniški izleti z brati so „Stevieju“, kot so ga klicali v družinskem krogu, pomagali do izkušenj, ki so pozneje v njegovem življenju igrale veliko vlogo. Z vstopom v šolo Charterhouse s 13 leti so se mu odprla nova področja udejstvovanja. Naučil se je priplaziti se v veliki šolski park brez da bi ga nadzorni učitelj opazil. Naučil se je zakuriti ogenj brez dima in tako se neprijeten vonj ni širil po bivališču. Bil je povprečen učenec, z ne preveč zanimanja za snov, ki jo je ponujala šola. Šlo mu je dobro, vendar skoraj nikjer ni izstopal, če odmislimo dve stvari: bil je

izjemen igralec in moral je biti zraven pri vseh šolskih predstavah. Prav tako je igral v šolski nogometni ekipi - bil je suveren vratar. Presenetljivo je tudi to, da je znal pisati enako dobro z levico in desnico, česar se je naučil sam. Po šoli bi moral iti na Oxfordsko univerzo, vendar ni opravil sprejemnih testov in se zato prijavil na vojaško akademijo Sandhurst.
Vojaška kariera
Baden-Powell je opravil leta 1876 sprejemne teste pri konjenici kot drugi in pri pehoti kot četrti najboljši in je bil sprejet v konjeniški regiment, brez da bi moral končati dvoletno izobraževanje na vojaški akademiji Sandhurst.
Kot vojaški poveljnik je Baden - Powell najbolj znan po uspešni obrambi mesta Mafeking danes Mafikeng v Južnoafriški republiki, med Drugo bursko vojno, ko je s peščico vojakov in civilnimi prebivalci 217 dni (od oktobra 1899 do maja 1900) branil oblegano mesto pred veliko močnejšo bursko vojsko pod poveljstvom

generala Pieta Cronje. Obleganje se je končalo 17.05.1900, Baden - Powell pa je postal narodni junak. Boril se je tudi v Indiji, Južni Afriki, Malti in Balkanu in v Matabele (območje današnjega Zimbabweja).
Z ustanovitvijo Južnoafriške stražne enote (SAC), britansko-burske policijske enote, je Baden-Powell doprinesel veliko k resničnem zadovoljstvu dežele. Za kraj izobraževanja je britansko vrhovno poveljstvo izbralo južnoafriško mesto Stellenbosch, danes je tu center kraja Weinanbaus. Na njegovo žalost je to veliko vojakov zapeljalo k pivskim pojedinam. Ko je kasneje prišel pod skavtsko gibanje, je pijančevanje imenoval "Stellenbosching".
Ko je bil povišan v General-majorja je Baden-Powell lahko organiziral celotno britansko konjenico po zgledu SAC.
Imenovan je bil tudi za generalnega inšpektorja konjenice. Leta 1910 je končal z vojaško kariero s činom Generalovega poročnika. Od takrat dalje, se je posvečal le skavtskemu gibanju.
Olave St. Clair Soames

Se je rodila 22. februarja 1889 v Stubbing Courtu blizu Chesterfielda. Živela je v premožni družini, zato ni nikoli hodila v šolo, ampak jo je poučevala domača guvernanta. S svojo sestro je skrbela za mamine kokoši in pomagala očetu pri urejanju in obdelavi vrta. Olave je imela rada svoje domače živali in se veliko časa igrala z njimi. Veliko časa je posvečala tudi športu in glasbi.
Januarja 1912 se je z očetom odpravila na križarjenje z ladjo Arcadian.
Olave se križarjenja ni veselila, dokler ni na ladji spoznala Roberta Baden-Powella. Bila je presenečena, ko je ugotovila, da se jo B.P. spominja izpred dveh let, ko se je v Londonu sprehajala s psom. Poročila sta se v Pooleu v Südenglandu - mesto, kjer se nahajo pristaniško območje otoka Brownsea. 
Kljub 32 letni razliki med njima (ona 23 let, on 55 let) sta se močno zaljubila.
Z dovoljenjem Olavinega očeta se je par 30. oktobra 1912 na tihem poročil.
Vsi skavti in vodniki Anglije so prispevali, vsak po en peni, da so lahko paru kupili poročno darilo - avto. Olavijin oče je pomagal finačno z nakupom Pax Hill-a, kjer sta živela od januarja 1919 do oktobra 1938.
V naslednjih letih so se zakoncema rodili  trije otroci;
Arthur Robert Peter (30. Oktober 1913 - 9. December 1962): 2nd Baron Baden-Powell,
Hon. Heather Grace Baden-Powell (1. Junij 1915 - 3. Maj 1986);
Hon. Betty St Clair Baden-Powell (16. April 1917 - 24. April 2004)

Olave pa je prevzela skrb še za otroke svoje pokojne sestre Christian 
  ( 912 - 1975), Clare (1913 - 1980), Yvonne (1918 - c. 1995).
V začetku je svojemu možu pomagala pri vodenju skavtske organizacije z urejanjem pošte, pozneje je bila njegova voznica, saj ni maral voziti.
1909 so se gibanju pridružile skavtinje, ki jih je vodila sestra Bi-Pi-ja Agnes in pozneje njegova žena Olave.
1913 je Baden - Powell ustanovil volčiče in volkuljice, 1917 pa popotnike in popotnice. Počasi je tudi sama prevzela vodenje dekliške skavtske organizacije in bila leta 1930 imenovana za vodilno skavtinjo (World Chief Guide). Na njeno pobudo je bila 1928 ustanovljena organizacija WAGGGS.
Moževa smrt jo je zelo prizadela, vendar je kljub temu nadaljevala njegovo delo in poslanstvo širjenja skavtstva po svetu. Od leta 1942 pa do smrti leta 1977 je petkrat prepotovala svet in 653 krat poletela z letalom.
Danes nas je po svetu več kot 40 milijonov aktivnih skavtinj in skavtov.

Skavtsko gibanje
7. maja 1910 se je Baden-Powell tudi redno upokojil. Šele leta 1907 je imel dovolj časa, da je ustanovil čete mladih skavtov.
Prvotno se je zavzemal za že ustanovljeno skupino „Boys-Brigade“, a je kmalu ugotovil, da ne ustrezajo njegovim prvotnim predstavam. Napisal je še eno knjigo (Scouting for Boys) - že enajsto po vrsti. Da bi praktično preizkusil stvari je med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral tabor na otoku Brownsea.
Sam je na seveda prišel nekaj dni preje, da je lahko pripravil tabor. Na tem taboru je poleg njega šotorilo še 21 fantov iz vseh socialnih razredov in tako tudi njegov nečak Donald. Razdelil jih je v tako imenovane patrulje in napisal skavtske zakone. 1908 je izšla knjiga Skavtstvo za fante (Scouting for Boys)erschien sein Buch , kot ena izmed pomembnejših pedagoških del 20. stoletja. V tej knjigi je prvič uporabil načelo „Learning by doing“ (učenje z delom).
1909 je kralj Edvard VII.
postal zaščitnik skavtskega gibanja, v Čilu je bila ustanovljena prva skavtska skupina izven Anglije in imela je tudi prve skavtinje. Od 1918 je bil sedež družine Pax Hill imenovan za koordinatorja za rastoče skavtsko gibanje. Šele kasneje je bil ustanovljeno centralno koordinacijsko mesto, današnji svetovni skavtski biro.

1920 se je odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov) v Londonu.
Udeležilo se ga je 8.000 skavtov iz 34 držav po svetu.
Na Jamboreeju leta 1929 pa je bilo kar 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in 31 delov kraljestev).
Starost in smrt
Baden-Powellov življenski prispevek kot general, voditelj skavtov und državljan je bil precejšen. Napisal je 34 knjig, najprej nekaj vojaških, nato pa še skavtske. Zadnja knjiga “More Sketches of Kenya” je izšla leta 1940.
Starost je preživljal v Nyeri (Kenija), kjer je v 84. letu starosti 8. januarja 1941 umrl. Pred smrtjo je napisal pismo mladim skavtom in skavtinjam. Pismo je vsebovalo tudi še danes aktualen stavek:
“Edini način kako doseči srečo je, da srečo podarjamo bližnjim. Poskusimo pustiti svet za seboj kanček boljši, kot smo ga dobili.”

Lord Baden-Powell je bil pokopan na pokopališču v Nyeri. Na pogreb so prišli tudi fantje in dekleta v skavtski uniformi; šest voditeljev pa je nosilo krsto.
Britanski oficirji so salutirali. Britische Offiziere salutierten. Pokojnikova želja je bila, da na pogrebu ne bo posebnega govora, ampak le skavtski pisk na trobento. Poleg pogrebnega kamna se je znašel križ z piko.
To je mednarodna skavtska markacija, ki jo poznajo vsi skavti, ne glede na jezik in nacionalnost. To sporočilo je za Baden-Powella pomenilo: „Jaz sem izpolnil svojo nalogo, sedaj grem lahko domov.”
Bibliografija

Knjiga Scouting for Boys
Skupaj je izdal 34 knjig:

Vojaške knjige: • 1884: Reconnaissance and Scouting • 1885: Cavalry Instruction • 1889: Pigsticking or Hoghunting • 1896: The Downfall of Prempeh • 1897: The Matabele Campaign • 1899: Aids to Scouting for N.-C.Os and Men • 1900: Sport in War • 1901: Notes and Instructions for the South African Constabulary • 1914: Quick Training for War

Skavtske knjige: • 1908: Scouting for Boys • 1909: Yarns for Boy Scouts • 1912: The Handbook for the Girl Guides or How Girls Can Help to Build Up the Empire (co-authored with Agnes Baden-Powell) • 1913: Boy Scouts Beyond The Sea: My World Tour • 1916: The Wolf Cub's Handbook • 1918: Girl Guiding • 1919: Aids To Scoutmastership • 1921: What Scouts Can Do: More Yarns[50] • 1922: Rovering to Success • 1929: Scouting and Youth Movements • est 1929: Last Message to Scouts[51] • 1935: Scouting Round the World

Ostale knjige: • 1905: Ambidexterity (co-authored with John Jackson) • 1915: Indian Memories • 1915: My Adventures as a Spy[52] • 1916: Young Knights of the Empire: Their Code, and Further Scout Yarns • 1921: An Old Wolf's Favourites • 1927: Life's Snags and How to Meet Them • 1933: Lessons From the Varsity of Life • 1934: Adventures and Accidents • 1936: Adventuring to Manhood • 1937: African Adventures • 1938: Birds and Beasts of Africa • 1939: Paddle Your Own Canoe • 1940: More Sketches Of Kenya

»Prisilite se, da v trenutkih zmede ostanete mirni in ne izgubite glave. Pomislite, kaj bi bilo najbolje storiti, in storite to takoj!« Robert Baden-Powell

»Skavtsvo je za vse, vendar niso vsi za skavtstvo.« Robert Baden-Powell

»Na pravi poti k sreči je tisti, ki skrbi za srečo drugih. Skušajte zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kakor ste ga prejeli.« Robert Baden-Powell

»Sreča je rezultat dejavnega dela. A na pravi poti do srče je tisti, ki jo deli z drugimi.« Robert Baden-Powell

»Delaj tako, da bo tvoja dejanja in misli vodila ljubezen« Robert Baden-Powell

»Samo na taboru se more skavt resnično in pravilno naučiti spoznati naravo, saj je z njo v stiku vsak trenutek dneva in noči« Robert Baden-Powell

»Človek, ki je slep za lepoto narave, je izgubil polovico volje do življenja.« Robert Baden-Powell

»Vzemite življenje kot igro in svet kot igrišče.« Robert Baden-Powell
»Skavtstvo je odgovorna igra.« Robert Baden-Powell

»Niti plačila, niti nagrade ne dobimo za služenje, toda prav to nas osvobaja. Ne delamo za delodajalca, temveč za Boga in za lastno vest.« Robert Baden-Powell

»Nekdo je rekel, da mladim manjka okolje. Mi okolje imamo in ga lahko ponudimo v skavtstvu. Tisti, kar je Bog dal na razpolago vsem: zrak, radost in biti koristen drugim.« Robert Baden-Powell

»Sreča naroda ni toliko v moči njegovega orožja kot v značaju njegovih ljudi.« Robert Baden-Powell

»Glej daleč, in ko misliš, da že gledaš daleč, glej še dlje!« Robert Baden-Powell

Poslovilno sporońćilo skavtom
Najdeno pod Bi-Pijevimi papirji

Dragi skavti,
Če ste že gledali igro 'Peter Pan', se najbrž spomnite, kako je gusarski poglavar stalno pripravljal svoj poslovilni govor, kajti bal se je, da bi ne imel časa zanj, ko pride na njega vrsta za slovo od življenja. Z menoj je ravno tako; čeprav še ni nastopil trenutek moje smrti, bo kmalu v teh dneh, zato bi vam rad poslal nekaj misli v slovo.

Zavedajte se, da je to zadnje, kar boste slišali od mene, zatorej vse temeljito premislite.

Živel sem presrečno življenje in slehernemu izmed vas želim enako.

Verjamem, da nas je Bog postavil v ta imenitni svet zato, da bi bili srečni in bi uživali življenje. Sreča ne pride od bogastva, tudi ne samo od uspešne kariere, niti od pretiranega prizanašanja samemu sebi. Korak k sreči je pridobiti si zdravje in moč zdaj, ko ste še fantje, da boste koristni in tako uživali življenje kot možje.

Preučevanje narave vam bo pokazalo polno lepih, prekrasnih stvari, ki jih je Bog ustvaril, da bi uživali v njih. Bodite zadovoljni s tem, kar vam je dano in napravite iz njega kar največ. Ne glejte mrke, temveč svetlo plat stvari.

Toda prava pot k sreči vodi preko izkazovanja sreče drugim. Poskusite zapustiti ta svet za spoznanje boljši kot ste ga prejeli in ko boste vi na vrsti, da vzamete slovo od življenja, boste to storili srečni in v prepričanju, da ste dali vse od sebe, ne da bi zapravljali svoj čas. "Bodite pripravljeni" srečni živeti in srečni umreti. Nikoli ne prelomite skavtske prisege - tudi ko ne boste več otroci. Naj vam Bog pomaga pri tem.

                                           Vaš prijatelj
                                           Robert Baden-Powell