Zacetki današnjega stega Slovenska Bistrica 1 - Lukec segajo v leto 1991, tocneje v mesec maj, ko se je za skavtstvo navdušil in udelezil taborne šole v Italiji Dušan Moškotevc. Skavtstvo ga je tako prevzelo, da se je odlocil svojo idejo posredovati tudi svojim prijateljem in skupaj so zaceli kovati nacrte o skavtski skupini. Toda kot strela z jasnega je nanje udarila nenadna smrt najizkušenejšega med njimi, pravzaprav njihovega drugega očeta Luke Javernika.

Vendar to skavtskega gibanja ni zatrlo, nasprotno, še razširilo ga je. Ze jeseni 1991 smo ustanovili skavtsko skupino in jo poimenovali po Luku - Lukec. Skupino je obiskovalo okoli dvajset članov, ki so spomladi 1992 obljubili, kot prvi povojni bistriški skavti. Nato pa je skavtstvo doseglo nesluten razvoj. Ze jeseni 1992 se je skupina preimenovala v steg in ustanovili smo tudi vejo izvidnikov in vodnic (ob veji popotnikov in popotnic, ki je obstajala že prej). Kmalu smo se zaceli uveljavljati v mestu Slovenska Bistrica in širši okolici. Naše dejavnosti so bile vezane na socialo (begunci, obiski bolnikov v domu ostarelih), župnijo (sodelovanje pri delu v župniji) in varovanje okolja (Dan Črnih Vrečk), širjenje miru (Luč miru) in lastno ustvarjalno dejavnost (časopis Lukec). Število članov se je kmalu povzpelo do številke 50.

Prvi tabor smo imeli julija 1993 v Šmartnem ob Dreti (za vejo IV), sočasno z njim pa je potekal tudi potovalni tabor za vejo PP v Kamniških in Savinjskih Alpah. Kmalu smo se okrepili tudi v voditeljskih vrstah, kar je pripomoglo k boljšemu in kvalitetnejšemu delu. Jeseni 1994 smo ustanovili tudi vejo volčičev in volkuljic in tako postali steg z vsemi starostnimi vejami.

Naše delovanje se je še naprej širilo, kar je privedlo do tega, da smo si morali zagotoviti tudi lastne prostore za nemoteno delo. (Marko Moškotevc - Jodlajoči M. Skovir)

Najprej smo imeli skavtske sobe, po večih veroučnih učilnicah, nato pa smo končno pridobili skavtsko sobo. Sicer bila ni v najboljšem stanju, toda nato je Jože dejal:
BODI LAMINAT!
BODI HAJZL!
BODI ZMALANO!
S skupnimi močmi smo uspeli.
Zgodilo se je tako. Skavti smo zrihtali laminate, uredili smo sanitarije, sobo smo prebelili in uredili. Tako je bila narejena skavtska soba. Jože je videl vse, kar smo naredili, in glej, bilo je zelo dobro.

In napičil je trenutek, ki se je zgodil 16. junija 2007 leta Gospodovega, ob 19. uri. To je bil natančen čas otvoritve naše skavtske sobe. Vsi smo bili zelo ponosni na svoj izdelek, ki je bil fantastičen.

V torek, 19. 3. 2008, pa smo bistriški skavti doživeli predpremiero velikega petka – v požaru, ki je izbruhnil v župnijskem poslopju nam je namreč zgorelo...

...13.000 € opreme. Ostali smo brez 9 Jamboree šotorov, 5 »iglujev«, 2 členarjev, 500 metrov vrvi, vsega orodja … spominov na šestnajstletne najbolj nore skavtske dogodivščine. Tedaj tudi mi nismo ločili več med dobro in slabo opremo – niti prve niti druge namreč nismo imeli. Toda ta dogodek nas je še bolj povezal, združili smo moči in ob pomoči naših staršev preživeli tudi ta udarec, si upomogli in s pomočjo donatorskih sredstev kupili tudi večino nove opreme.

Med drugim smo v vseh teh letih delovanja organizirali tudi srečanje vseh slovenskih PP-jevcev z naslovom: "Tu Se M'orš Zbudit."
Trenutno steg šteje okoli 50 članov, delujemo v treh vejah in sicer: "VV - Neustrašni pohorski volkovi, IV - četa Stari Gaber, ter PP - klan Šum".(Žiga Kamenik - Ekšn Ö. Netopir)